A si upaš biti točno to kar si? Z vsemi lepimi in manj privlačnimi deli? Z vsemi temnimi sencami, ki odbijajo druge in se skrivajo za tvojim sijajem? Čudovita si! Čeden si! Prav tak. Vedno si bila / bil. Zakaj se pretvarjaš? Česa se bojiš? Komu ugajaš? Namesto koga poganjaš tok reke? Kje je tvoj ritem? A si pozabil_a? Kje je tvoja moč? A si pozabil_a?
V sebi jo nosiš. V sebi ga čutiš. Ti si Ritem. Ti si Moč. Ti si Življenje. Ti si Blagoslov za ta svet.
Varno je. Čas je. Da pokukaš ven. Da si upaš biti celovito cel_a.
Zapiši svojo zgodbo. Naj bo vidna v vseh dimenzijah tega časa in prostora. Naj bo globoko iskrena in v tem čustveno nabita, polna, napeta in katarzična. Zate. Da lahko prerasteš okvirje, ki si si jih zadal_a sama. Da prerasteš socialne norme in pravila in začneš Živeti Življenje, ki ti pripada.
Bodi. Dihaj. Pleši. Jokaj. Cepetaj. Čuti. Z vsem srcem, z vso bitjo. Z vsem, kar si.
In ni važno, če pridejo preverit in vprašat, če si ok in če je vse ok, ker je nekaj ropotalo…
“Plešem…”, mirno odgovori. Pleši. Sebe. Zase. Zate in za ta svet. Naj berejo te nebesedne, a globoko povedne stavke tvojega telesa. In naj te Besede sežejo daleč naprej in odpirajo tisočero src, ki čakajo, da jih nekdo zbudi.
Ni pravil. Ti si meja pravil. Naj telo spregovori svojo – TVOJO zgodbo.
Čas je.
A veš, vse prevečkrat želimo srečati druge, a pri tem ne opazimo, da hodimo stran od njih. Vse prevečkrat želimo najboljše, a svojimi besedami le še bolj ranimo. Ker nismo iskreni do sebe. Ker so drugi pred nami tisti, ki nam ponujajo tančice, mi pa si jih nadanemo…da bomo lepši, da bomo bolj ustrezali, da bomo bolj “normalni”, da bomo bolj sprejeti, srečnejši in uspešnješi.
Pa smo? Pa si?
Edino tvoje bistvo ti daje Življenje. Išči ga. Sledi njegovemu ritmu.
Zavrti si spodnjo play-listo ali komad po svoji izbiri. In ko se izteče, ostajaj v tem kar čutiš, naj se zavrti še ena in še ena pesem, saj ni važno. Obračaj se vase. Dihaj zase. Čuti zase. Bodi zase. Dokler telo ne naredi . (pike).
Šele takrat se vrni v misel. Pretvori izkušnjo v drug medij (sliko, besede, pesem, mozaik, kip, kolaž, kompozicijo, na slikarsko platno, v poezijo ali tvoj pevski glas). Karkoli je vredu.
To si ti, brez tančic. To si ti, ko dihaš svoj zrak, živiš svoj ritem. To si ti, ko si gol_a, brez okolice, pričakovanj, mnenj in nasvetov. Brez bremen in meja, ki si si jih zadal_a. Brez bolezni, bolečin, praznine… Dovolj. Po(po)ln_a v tišini, ki jo končno slišiš.
Govori glasneje in glasneje…Želim jo slišati. Želim te slišati. Tvoj glas, TVOJO ZGODBO, TVOJ JAZ, ki prihaja od znotraj.
Moj glas je že zapisan. Beseda je tvoja. Hvala, ker z njo blagoslavljaš.
Sara
