“Besede so meje našega sveta,” je v srednji šoli ponavljala moja profesorica. Rekoč, da s širjenjem besedišča širimo naše dojemanje sveta. To je prepričanje, ki se, vse od prvih spregovorjenih besed, sidra v nas globlje in globlje…
Svet je postal tako zelo osredotočen na besedno, glasovno-izrazno, verbalno-komunikacijsko, da je na rob odrinil vse tiste, ki iz raznovrstnih razlogov manj govorijo, se težje izražajo ali pa sploh ne morejo govoriti. In noben si ne želi biti tam, ob robu. Zato vsi ti jezikovni tečaji, pa tečaji retorike, še gluhi/naglušni se, kljub svojemu fascinantnemu jeziku, učijo besed…
Pozabljamo, da rojeni v ta beseden svet, tudi sami nismo govorili, a smo (upam) vseeno bili slišani, opaženi in v svojih potrebah zadovoljeni. Kako?
Govorili smo s telesom in to nezavedno počnemo še danes. Naša telesna govorica komunicira glavnino našega sporočila, medtem, ko se mi prepričujemo, da so besede ključne in nenadomestljive. Postali smo ujetniki besednega sveta. Ujeti v našem mišlenju o tem, kako se izraziti (v svojem, kaj šele v tujem jeziku), da bomo za seboj pustili pečat.
A resnica je, da resničen pečat pustijo naša telesa, naša ‘drža’ do življenja, naše ‘gibanje’ v odnosu do drugih. Zato ni čudno, da včasih “zmanjka besed,” da bi razložili…sebe in svojo notranjost. Zmanjka pojmovnega sveta, ki bi opisal, kar je neopisljivo z besedo.
Ko se bomo nazaj začeli zavedati, da je spoznavanje naše neverbalne retorike prav tako (ali še bolj) pomembno od besednega sveta, bomo šele uvideli kako zelo drugače – bolj fluentno, prepričljivo in iskreno – delujejo naše besede. Le-te so namreč le podaljšek našega nebesednega jezika in ne obratno, kot nas v to prepričuje svet.
Zato je pomembno, da se zavedamo svojega telesa (v odnosu do sebe/drugih/sveta), svojih zmožnosti telesnega izražanja in šele na to pripenjamo besede. Tako bomo prav vsi neprestano ‘širili meje našega sveta’ ter z lahkoto postali samozavestni govorci, ne glede na besedni jezik v katerem se odločimo izražati. Hkrati pa bomo lažje komunicirali tudi s tistimi, katerih prvi jezik ostaja nebesedni.
Opazuj (se)…tvoje telo prav sedaj aktivno komunicira s tabo in s svetom…
