Avtor: Sara Idzig

Sem Sara Idzig, kreativna, empatična in nasmejana plesno-gibalna psihoterapevtka in pedagoginja. Izobrazbo in izkušnje sem pridobivala v Sloveniji in tujini. Verjamem v notranji kompas in brezmejno moč znotraj vsakega posameznika, ne glede na njegove telesne in/ali duševne tegobe. Tu sem zato, da te podpiram na tvoji poti iskanja, samospoznavanja, samozdravljenja in rasti.
SPREMEMBE, telo, TERAPIJA ZA ODRASLE

Skrivnost je v tvoji esenci

Sara Idzig

V zadnjih mesecih sem se malo umaknila iz socialnih omrežij, mailov in drugih ‘motilcev’, zato v tvoj inbox že nekaj časa ni prispel moj mail. Nekateri ste mi pisali, če sem vredu – sem vredu 🙂 A že dobre pol leta na taki zame pomembni notranji prelomnici (bolj ‘združilnici’), kjer ne morem več držati enih delov mene ločenih od mojega poklica in vsakdana.

Moja notranjost zahteva celoten izraz in itak je tako najbolj prav in zdravo, AMPAK hkrati strašljivo za tiste dele mene, ki so se kdaj že opekli in se vztrajno trudijo, da bi me ‘obvarovali’ (beri: me držali na mestu, v ponošeni verziji mene:)). Se prepoznaš?

In itak je biti in kazati sebe kot CELOTO celoživljenjski projekt, ampak razlika je ali določene dele sebe že ‘poznamo’ in jih namensko držimo in negujemo le zase ali pa se jih sploh ne zavedamo in jih kot take seveda ne moremo zavestno dajati v svet. Drugo se ti opraviči 😉 in ne skrbi, prvo se ti tudi opraviči…a cena za prvo je, da sami sebe počasi dušimo in s tem izgubljamo svojo moč, kreativnost, vizijo, motivacijo, živost, zdravje…subtilno in vztrajno vse, kar smo.

Sami sebe izdamo. In potem ni več vprašanje ali se nam to opraviči, ampak ali lahko to oprostimo samemu sebi in se odločimo, da ponovno prižgemo vse dele sebe?

Zdaj postaja tale zapis že prav skrivnosten in ravno s tem delom mene, ki stvari zavija v ‘skrivnost’, se v zadnjem času veliko pogajava 🙂 In ko se že pogodiva, se sproži kakšen fizičen simptom, ki mi mojo mentalno vrtenje v krogih, odslika še s fizičnim občutkom ujetosti. Tako zelo poznan mehanizem…

Ampak ej, to je življenje. Vsi imamo svoje ‘kroge’ v katerih se pre-radi zadržujemo in če se zmoremo v takih trenutkih življenja pomakniti malo na rob in postanemo sami svoji opazovalci (inner-witnesses), potem se lahko tudi v najbolj frustrirajočem vzorčenju, sami sebi nasmehnemo, se že tisočič usedemo s seboj, se kljub notranjim konfliktom in z ugašajočo notranjo iskro sprejmemo in zopet poiščemo možen premik – tak, ob katerem se naše nezavedno ne počuti pre-več ogroženega. 

Tak dolgotrajen proces, kjer se v želeno spremembo pomikamo po milimetrih, z izrazi plesno-gibalne psihoterapije opišemo kot ‘surging & birthing’. To je telesni ritem, ki nam pomaga ‘gurati’ čez najtežje življenjske preizkušnje, nas kljub frustraciji (ki jo doživljamo na potenco!) spodbuja, da ne obupamo ter nas opominja, da ne glede na vse – vedno, vedno imamo sebe, svoje telo, svoj telesni ego in telesno inteligenco, ki pozna pot iz najbolj ‘zafclane’ gmote življenja. 

In ko govorim o telesni inteligenci in o tem, da ‘telo ve in zna’, ne govorim o tem, da ti trzljaj roke, ukrivljen palec noge ali poškodba kolena kažejo smer naprej. Veliko ljudi ne razume, da ko govorimo o ‘telesnem vedenju’, v resnici govorimo o povezanosti z najpomembnejšim nivojem sebe – in ta je spiritualni. Tvoj duh, tvoja esenca, to kar te dela unikatnega, ta ritem in gibanje, ki se vsako sekundo tvojega življenja steka skozi tvoje telo in te ohranja živega.

SLEDITI TELESU je torej slediti tej tvoji unikatni notranji esenci (tvojemu resničnemu, pravemu jazu), ki pa je najlažje dosegljiva prav skozi telo! Najhitreje jo zaznamo tako, da skozi gibanje naš um pripeljemo v tako stanje igrivosti in raziskovanja, da se telo začne gibati samo od sebe – da ni um, ki usmerja, ampak telo giba samega sebe.

Saj veš, da vedno rečem ‘ni prav in narobe, samo sledi telesu, naj se izrazi, kar želi biti izraženo’ in vsi, ki ste bili pri meni, veste, kakšen je občutek, ko se um KONČNO preklopi v stanje, ki ne nadzira gibanja, ampak le opazuje, sledi in so-kreira gibalno izkušnjo. To je to. Tako preprosto je.

Ko se to zgodi začnemo govoriti o avtentičnem gibanju – o tvojem gibalnem podpisu, tvoji osebnosti, izkušnjah, preteklosti in sedanjosti, ki se kaže skozi telo. Govorimo o tem, kaj je avtentično tvoje, del tvojega resničnega jaza in kaj je naučeno, obrambni mehanizem, vnaprej napisan scenarij…

Ker ti si življenje in telo je le orodje, fizična reprezentacija skozi katerega se tvoja esenca (tvoj resnični jaz) fizično kaže in deluje v svet.

Veliko blokad sem morala odstraniti, da plesno-gibalno psihoterapijo razlagam na tak način, ker pač, sem bila tako poučena in tekom izobraževanj ‘vzgojena’. Ampak zame je plesno-gibalni pristop OD VEDNO bil in je celota: BODY – MIND in SPIRIT. In to je po mojih izkušnjah edino, kar zares daje vidne rezultate. Če namreč spregledam tvojo esenco, nisem naredila ničesar, saj še vedno ‘živiš’ le na zunaj in za zunaj, tvoj notranji ogenj pa počasi ugaša…

To je ta ‘skrivnostnost’. Nič takega, a zame tako zelo pomembna pot, ki se mi odpira. Sama sebi sem dala zeleno luč za polno raziskovanje in apliciranje tega tretjega nivoja našega obstoja, ki v mojem življenju že dela magic.  

Preden pa gremo all-in , imam še toliko ‘starega’ (še vedno aktualnega) neobjavljenega materiala za podelit s teboj in to je prednostno na moji to-do listi!

Zapomni si, bolj kot skušaš skrit sebe, večja bo napetost in drama na vseh nivojih tvojega življenja. Svet nas je prepričal, da ne smemo biti pre-veliki, a s tem je le ščitil sebe in svoj strah pred tem, da bi bil sam velik.

Stopi ven. Tudi če samo za milimeter. Naj tvoja esenca prepoji vsako celico tvojega telesa in zapleše po plesišču znanega in tebi še nepoznanega Življenja.

Saea Konpas

Bolečina, KON-PAS PROGRAMI, OSEBNA RAST, POGUM, telo

ZDRŽI!

Sara Idzig

Zadnji dve leti si skrbno vzamem čas, da se pred vstopom v novo leto potopim v svoje telo in preverim, kam naj bo usmerjena moja pozornost v prihajajočem letu. V 2020 je bil moj glavni fokus ‘prisotnost’ (ne glede na vse), v 2021 me je spremljalo sporočilo ‘zdrži’, za 2023 pa sem prav radovedna, kakšna smer se pokaže.

Ko sem lansko leto na steno lepila list z besedo ‘zdrži’ sem čutila rahlo vznemirjenje in malo strahu. Na zunaj se sicer ni veliko spremenilo, so bili pa pretekli meseci tako burni na notri, da sem si na trenutke želela skrit ali zbežat. Pa ni šlo…

Vsaka delavnica na katero sem se prijavila z namenom, da nadgradim svoje znanje in lahko še bolje podprem vse vas, ki ste pri meni v terapevtskem procesu, je v meni odprla ogromno osebnega materiala.

Zrušili so se mi osnovni temelji. Kot bi nekdo odgrnil zaveso, za katero sem do sedaj mislila, da je moja resnica. Na tej resnici je baziral ves moj preostali svet, odnosi, pogled na življenje…

Bum! Najprej totalen šok, nato neutolažljiv jok, obsodbe, zmeda…

Šele, ko je padla zavesa, sem zares videla realno sliko in zdelo se mi je, kot da sem sredi nočne more. Kako sem lahko 30 let živela v iluziji?

Fizično je bolelo. Ogromno sem jokala. Dvakrat sem zbolela s simptomi, ki so bili tipični v mojem otroštvu. Ob pomembnih odločitvah v zasebnem življenju, sem se odzivala kot majhna punčka (iz svojih otroških ran, za katere sem mislila, da sem jih že predelala). Več mesecev sem bila neustavljivo besna! Kričala sem v povšter, dokler nisem zares izrekla vsega, kar si mislim do določenih ljudi in sebe. Pisala sem, Risala. Čečkala. Fizično švicala – izplesala, izplavala, predihala, izpljuvala vse, kar je bilo zastalega v mojem telesu. In pošiljala pisma…vsem, katerim bi že davno morala napisati svoje resnične občutke pa nekako nisem…

Življenje mi je letos na pot poslalo prav vse tiste osebe, s katerimi sem morala direktno in brez olepševanja skomunicirat preteklo bolečino ter razpustiti ali nadgraditi obstoječo vez. In to ne samo z živimi, tudi z nekaterimi pokojnimi, za katere nikoli ne bi rekla, da so kakorkoli vplivali na moje življenje (pa sem vseeno podedovala in nosila njihove zgodbe v svojem telesu…)

Nemalokrat sem pogledala ta moj ‘ZDRŽI’ na steni in se blago nasmehnila ironiji svojega telesa. Če ne drugo, sem vedela, da imam v vsemu temu notranjemu kaosu sebe in da me moje telo, kljub psihični in fizični bolečini ni izdalo, ampak mi želi pomagat, da končno vidim golo resnico in odložim bremena, ki nikoli niso bila moja.

Ker edino tako, da padejo iluzije – naše osebne obrambe pred realnostjo – lahko zares odkrijemo: kdo smo mi in kako močni smo V RESNICI (in ne v laži/utvari, kot to velikokrat zmotno verjamemo).

In a veš kaj je zanimivo?

Da, ko si enkrat drznemo pogledat in čutit vse – ne samo tisto, kar nam je na sebi in na drugih všeč – takrat se tudi v življenju odpremo za več in v naš vsakdan lahko začne pritekati ogromno novih priložnosti ter radosti, ki jih prej zaradi držanja v svoji lastni iluziji nismo bili zmožni videti.

In točno to se je sočasno dogajalo meni. Ogromno notranjih bitk, predelovanja, spuščanja, bolečine na eni strani ter nepredstavljivo veliko priložnosti na drugi strani. V tem istem letu, sem prvič predavala na evropski konferenci plesno-gibalni terapevtov, prvič bila povabljena na televizijo, moj zadnji webinar je spremljalo 200 ljudi, bila sem priča kar nekaj osebnim prebojem v procesu individualnih terapij, spoznala sem ogromno novih zanimivih ljudi, se podala v nove izkušnje/nova raziskavanja delov mene, ki so do sedaj spali, raziskala nove hobije, se podala v nove kotičke naše preljube Slovenije in kot že dolgo ne, prav zares uživala ter se na nek drugačen način počutila živo (kljub ali pa ravno zaradi globokih notranjih procesov).

Dovolimo si iti tudi tja kjer boli. Ker tudi to je del nas. Globlje kot gremo, več darov lahko zase in ta svet, prinesemo na površje.

—————————————————–

Gibalno prakso pridobivanja smeri za prihajajoče leto sem primarno razvila zase, letos pa sem začutila, da ponudim: en skupinski termin (MAPIRANJE OSEBNOSTI + SMER 2023) ter omejeno število individualnih terminov (INDIVIDUALNA GIBALNA ANALIZA + SMER 2023). Za več informacij klikni na linke v besedilu zgoraj.

KON-PAS PROGRAMI, POZITIVNA DRŽA

POZITIVNA DRŽA – PSIHO-FIZIČNA PREOBRAZBA V ENEM LETU

Sara Idzig

Starejši kot smo, manj se nam ljubi gibanje…v našem telesu je shranjenih že toliko izkušenj, toliko spominov, toliko čustev in mini/maxi travm, da včasih premikanje ‘boli’. Vsak premik, še posebno v smer novosti in spremembe, odpira ‘stare rane’, ki nam vedno znova prigovarjajo, da sprememba za nas ni mogoča in da je za nas najbolj “varno” tako, kot smo živeli do sedaj…

In ta navidezna “varnost” ter utrjevanje vedno enakih življenjskih vzorcev, oblikuje tudi naše fizično telo ter krepi in zanemarja vedno ene in iste dele telesa. In sčasoma ima vsak po svoje zakrivljeno držo, ki molče govori njegovo življenjsko zgodbo.

Kaj pa, če te razumevanje tvojega fizičnega telesa in tvojih psiholoških mehanizmov delovanja, lahko pripelje do drugačnega odnosa do svojega telesa? Do sprejemanja sebe, svoje preteklosti in svoje silhuete? Kaj, če je ravno to, kar si v tem trenutku, najboljša odskočna deska za premik v smer želene spremembe ter priložnost zate, da se končno VZRAVNAŠ ter POGUMNO IN PONOSNO STOPIŠ V ŽIVLJENJE, KI SI GA ZASLUŽIŠ?

Povem ti, NIČ ni izgubljeno in nič ni nemogoče, dokler imaš voljo in pogum za korak naprej 😉 In zakaj bi hodil-a sam-a, če je ob podpori znanja, so-mišljenikov in strokovne spodbude, lažje?

PRIDI SPROBAT POZITIVNO DRŽO / 9.9. OB 19:00, BUUM ARENA LOGATEC (brezplačno, prijave obvezne) / Morda je ravno POZITIVNA DRŽA tvoje orodje za psiho-fizično preobrazbo in premik NAPREJ! 😉

Kaj vse prejmeš v sklopu celoletnega programa POZITIVNA DRŽA?

  • Fiziološko-anatomska predavanja v živo + prostor za tvoja vprašanja
  • MINI fizični treningi in triki za tvojo vsakodnevno vitalnost
  • OBSEŽNI fizični treningi za celostno krepitev telesa in zdravo držo
  • Psihosomatska predavanja + prostor za tvoja vprašanja
  • MINI psihološki treningi in triki za tvoje vsakodnevno dobro počutje, mentalno zdravje in čustveno ravnovesje
  • POGLOBLJENO delo na sebi skozi tehnike plesno-gibalne psihoterapije
  • Praksa samorefleksije in skupinske refleksije, podpora, motivacija in spodbuda
  • Redno izkustveno učenje in treningi: 1x tedensko, 90min, Logatec – Buum arena
  • 3. glavne teme: centralni del – baza življenja; zgornji del – socialni jaz, spodnji del – nezavedno (+ podteme znotraj vsakega sklopa)
  • Dodatni praktični preizkusi psiho-fizičnega napredka v naravi (*na željo skupine)
  • Strokovno znanje, podpora in izvedba anatomsko-fizičnega dela: Hana Mihevc (https://www.dotiknarave.com/)  
  • Strokovno znanje, podpora in izvedba psihosomatskega/psihološkega dela: Sara Idzig (https://kon-pas.org/)
  • Poteka od oktobra 2022 do junija 2023 (TESTNA URA: 9.9.2022)

Pozitivna drža je unikaten program, zato te res spodbujam, da si daš priložnost, se naučiš nekaj novega o sebi in narediš korenito spremembo na svojem fizičnem in psihološkem nivoju. Vse je povezano, zato je edina pot k dolgoročnim rezultatom ta, da treniramo oboje.

DA SE LAŽJE ODLOČIŠ, SE PRIKLJUČI BEZPLAČNIM EVENTOM IN NAJU SPOZNAJ ŠE V ŽIVO:

  1. Pridi na demo-verzijo tečaja in preizkusi, če je POZITIVNA DRŽA ZATE

    9. september 2022, 19:00-20:30, Buum arena Logatec, predhodne prijave na info@kon-pas.org

  2. Priključi se psihološkim treningom in spoznaj utelešen pristop dela na sebi, ki bo pomemben del celoletnega tečaja POZITIVNA DRŽA

    16. in 31. september 2022, 19:00-20:00, online-Zoom, za link mi piši na info@kon-pas.org

Juhu! Še malo in začnemo! 🙂

Za tvoja vprašanja sva na voljo,

Sara (info@kon-pas.org, 040-153-500) in Hana (hana.mihevc@gmail.com)

Na tvoj USPEH IN CELOSTNO POZITIVNO SPREMEMBO! 😉
Bolečina, OSEBNA RAST, POGUM, SPREMEMBE, telo

Osebni preboj

Sara Idzig

A se zavedaš, kakšno fascinantno telo nam je bilo dano?

  • z izjemnimi fizičnimi zmožnostmi za premik v nova doživetja in izkušnje
  • s fascinantno plastičnimi/prilagodljivimi možgani za mentalni premik in možnost širšega pogleda na svet in so-človeka,
  • z izredno odpornim mehanizmom za prebavljanje in preobražanje čustev, ki so ‘najcenejši’ in najučinkovitejši pogon za premagovanje razdalj v odnosih do sebe, svoje družine, družbenih problemov in sveta
  • z izjemno natančnimi senzorji zaznavanja fizično-osebne, fizično-materialne in tranascendentne realnosti za odzivanje, prilagajanje in konstantno nadgradnjo tega, kdo smo in kako prav s tem lahko največ doprinesemo v ta svet.

…vse to fizično (mehansko), mentalno, čustveno in senzorično, nam je dano, da bi se le aktivirali, odzivali, prilagodili, borili, razvijali!

AMPAK ne, mi smo mojstri tičanja na enem in istem mestu, sami sebe utrjujemo v postopanju v začaranih krogih ter v zapletanju v stare zgodbe našega uma. Telo pa sledi – najprej tiho (vdano v usodo, ko je bilo že tolikokrat preslišano), občasno z uporom (ko je res vsega ‘over the top’) in po letih/desetletjih brez filtra VSE udari ven z vso silo in skozi vse kanale, ki so v danem trenutku na voljo. 

Na tem mestu me ljudje ponavadi obiščejo. Ko telo ne zmore več tičati na eni točki, ko se mu začne ‘mešati’ od vseh čustev, ki niso bila nikoli prebavljena. Ko se v njegovi okolici zgodi tako močen dražljaj, da ga ne morejo ‘ne čutiti’ in ‘ne zaznavati’ ali ko um ‘pregori’ od dolgih seznamov in pričakovanj do sebe, ki brez sprotnih telesnih aktivacij, le otežujejo naše glave ter nas fizično še bolj priklenejo na eno mesto. 

Moja velika želja je, da bi naša telesa znali slišati prej. Da bi si upali stopiti korak naprej, preden nas v to prisili fizični ali mentalni simptom. Da bi ljubeče skrbeli in se povezovali z našim fizičnim telesom, da bi se odprli čutenju in zaznavanju ter si dovolili videti, da obstaja več od vrta, ki smo si ga sami ogradili pred vsemi – ne le škodljivimi sosedi.

MOJA ZGODBA ‘TIČANJA’ in OSEBNEGA PREBOJA

Za mano je nekaj mesečno potovanje v srčiko mojega začaranega kroga in zanimivo je, koliko nove energije in zagona se sprošča ob tem, ko počasi prihajam nazaj na površje. Bilo je kar naporno – ogromni premiki na notri in cel niz zunanjih priložnosti, ko sem lahko izbrala, da naredim nekaj drugače:

  • da grem iz obsodbe v odprto sprejemanje drugačnosti,
  • da ustvarim ljubeč prostor za bivanje s svojo fizično bolečino, ki me frustrira in omejuje
  • da brez slabe vesti raziskujem nove plasti sebe in življenja, ki v moji okolici naletijo na tiho neodobravanje
  • da presežem svoje ‘zakaj-e?’ in se sprijaznim, da pač včasih ne vem vseh odgovorov
  • da si dam tisto, kar mene polni
  • da 100% zaupam notranjemu mehanizmu čutenja ter se se odmaknem od tam, kjer se črpam
  • da si končno priznam čustva, ki desetleje nazaj v mojem okolju niso bila ‘družbeno sprejeta’ in zato neizražena ter jih direktno skomuniciram z osebami, ki so bile v to vpletene
  • da iz telesa odpnem težko prtljago – predvsem eno veliko mero KRIVDE, ki sploh ni bila moja!
  • da zadiham v nove dimenzije mene in hodim naprej v tiste smeri, ki me pokličejo – ne glede na to, kako nenavadne se morda zdijo drugim…

Kako sem šla globlje vase in živa in prerojena plavam nazaj na površje?

Faza 1: MOJE DELO mi prinaša raznolike ljudi, s katerimi imamo včasih precej različne poglede. A z vlogo terapevta sprejemam tudi dejstvo, da morda moja resnica ni edina možna resnica in tako sem pred nekaj meseci začela raziskovati resnico nekoga drugega. Namen je bil, da to osebo bolje razumem, a izkazalo se je, da ravno v povezavi s to njeno resnico gojim ogromno strahov, ki so vezani na mojo življenjsko zgodbo. In že sem bila v vrtincu, ki me je vlekel globlje vase.

Faza 2: IZOBRAŽEVANJA so del moje osebnosti – jaz bom v svoji radovednosti večni učenec in res mi pomaga, ko se lahko učim od bolj izkušenih od mene ter s tem nadgrajujem kvaliteto svojega dela. A pazi to! Vsako izobraževanje v zadnjih mesecih sploh ni bilo izobraževanje za zgodbe mojih klientov, ampak ZAME OSEBNO! Po koščkih sem prejemala transformativne uvide za ozaveščanje moje osebne rane, ki se je odprla v prvi točki, a najprej se je moralo telo adaptirati na te ‘nove informacije’, ki so bile očitno zanj precej šokantne.

Faza 3: MOJE TELO se je po vsakem sečanju cikla izobraževanj (bilo jih je kar nekaj) silovito odzvalo z enim ali več naštetih simptomov – mrazenje, pomanjkanje sape, neustavljiva nervoza, histeričen jok, napadi na sladkor in pa FIZIČNA BOLEČINA med mojo desno lopatico in hrbtenico je bila tko močna, da ponoči nisem spala. Nobena masaža ali vaje niso pomagale. Nekajkrat sem se sredi dneva kar zjokala, solze so samo tekle brez razloga. Nisem razumela od kje je to. Bolečina me je dobesedno ohromila, me totalno frustrirala in prisilila, da sem vsako prosto minuto preživela s seboj ter dopustila, da morda ni odgovora. Na eni ravni sem čutila, da se odklepa en del mene, ki si ga nikoli nisem dovolila raziskovati in čez katerega sem potegnila ogromno plasti, da se le ne bi zbudil iz sna…

Faza 4: SREČANJA Z LJUDMI MOJE PRETEKLOSTI: Življenje mi jih je dobesedno dostavilo pred nos! In to je bilo zelo težko! Zavedala sem se, da mi je dana priložnost, da izberem drugače, a upor je bil zelooo velik. Ene situacije so mi šle boljše, druge sem ‘popravljala’ za nazaj. Še sedaj težko verjamem, kako so se vsi ti ljudje v moje življenje skoncentrirali v zadnjih mesecih in kako pomembno je bilo zame, da sem jih ponovno srečala…

Faza 5: PROSTOR IN PODPORA SEBI: čez cel čas sem imela zase srečanja s plesno-gibalno psihoterapevtko, ogromno sem brala prav o tistem, kar se mi je najbolj upiralo, kljub bolečini sem našla načine, da redno gibam svoje telo (čeprav bi raje ležala in se smilila sama sebi), zavezala sem se, da ne glede na vse, ne manjkam na nobeni uri izobraževanja, ki sem ga vnaprej vplačala (vedela sem, da moram skozi, ne okoli) ter povečala meditacije, skrb za osnovne potree telesa…

Faza 6: MINIMALEN STIK Z DRUGIMI je bil velik plus. Nimam še svoje sekundarne družine in res sem rabila it sama s seboj na morje, izkoristit odmore med delom, samo zase, in samo biti v tišini, v naravi in s svojim telesom. Totalen umik vase je bil res blagodejen, ko sem si enkrat dovolila čutiti vse, kar je bilo v danem trenutku z menoj.

Izzid in glavni uvid

In tako so minevali dnevi in meseci. Moje začetno raziskovanje je k sreči imelo predviden konec (bila sem del več mesečnega izobraževanja, ki je odprl in tudi zaprl proces mojega zdravljenja). Če bi se še enkrat odločala, nebi šla v to, a sedaj, ko sem skozi, sem res hvaležna.

Če ne bi sledila svoji radovednosti, šla čez res močen odpor do določenih tem življenja, ne bi nikoli dojela srčike moje rane, ki jo v telesu nosim že vsaj desetletje. Kot strela z jasnega me je srečal ta globok uvid. ‘Oh my god!’ – Samo to sem pri sebi ponavljala, ko sem šokirana stala sama sredi gozdne poti, kjer se je ravno pred kratkim izbubila cela jata metuljev (kako simbolično!). Kar stala sem tam – metulji so mi lezli po nogah! In tudi ko sem stopala naprej po tej poti, so ob vsakem mojem koraku zleteli v zrak novi…Prisežem!

To pot (nadela sem ji ime ‘pot metuljev’), sem le nekajkrat hodila v času najstništva in ni naključje, da me je zaneslo ravno tja. Od tega sprehoda naprej se je moja spirala navznoter začela obračati nazaj proti površju. Ta uvid mi je omogočil, da sem začela odpenjati KRIVDO ter z njo povezano JEZO in NEMOČ, ki sem jo/ju pripela na zelo banalno situacijo v mojem poznem najstniškem življenju.

Takrat sem si določeno stvar iz moje primarne družine razložila tako, da sem del odgovornosti prevzela nase in šele sedaj RAZUMEM, kakšno breme sem nosila in da lahko spustim to težo KRIVDE, ki res NI MOJA!

Kar metulje imam v trebuhu, ko to pišem.

Fascinantno je, kakšne stvari naši možgani na nezavedni ravni povežejo ter za kaj vse prevzamemo odgovornost, potem pa z leti pozabimo in ostane samo TEŽA/BOLEČINA V TELESU, za katero se nam še sanja ne, iz kje izvira…

Ampak telo ve – moja lopatica (natačenje mišica trapezius) je bila vztrajna do konca. Prav vrat mi je blokirala, da se ja ne bi mogla izogniti poti, ki mi jo je življenje odstiralo pred nosom! Uf. Težka pot, ki sedaj fizično popušča, v telesu in umu pa čutim, da nastaja več prostora.

HVALA TELO IN HVALA ŽIVLJENJE, KI TEČEŠ ČEZ NJEGA – VZTRAJNO IN LJUBEČE, DA BI TUDI SAMA BIVALA V VSE VEČJI PRETOČNOSTI, HVALEŽNOSTI IN LJUBEZNI DO SEBE, SVOJIH PRETEKLIH IZKUŠENJ IN ČAROBNOSTI, KI ME PRAV V TEM TRENUTKU OBDAJA.

Ne boj se skozi. Ko ti življenje pošlje znake, da je čas za korak naprej, najdi podporo zase in pojdi all-in! Dragoceno je, ko smo enkrat na drugi strani tunela in zmoremo s hvaležnostjo oviti vsak svoj prehojen korak.

Morda je prav sedaj čas za TVOJ OSEBNI PREBOJ?

To POLETJE 2022 lahko svojo pot preobrazbe podpreš na enega od spodnjih načinov:

  1. PSIHOLOŠKI TRENINGI, poletni torki ob 19:00, Zoom (Ogromno dela s fizičnim telesom in nato povezovanje fizičnih izkušenj s tvojim življenjem. Online skupina na 14 dni. Prideš, ko začutiš. Brezplačno/prispevek.)
  2. OSEBNI BODY-MIND PREBOJ, 8.8. OB 17:30, LOGATEC (Fizičen in metalen preboj s pomočjo tehnik plesno-gibalne psihoterapije ter uvidov, ki ti jih pomagam prepoznati. 3h transformativna delavnica. 60eur/3h)
  3. POZITIVNA DRŽA, 9.9. OB 19:00, LOGATEC (uvod v tranformativni celoletni tečaj, ki aktivira fizično telo, preobraža pogled na življenje ter poleg prakse tudi teoretično uči o anatomiji, fiziologiji in psihosomatiki. Izvajava skupaj s Hano Mihevc. Brezplačno/prispevek.)

*Več info in obvezne predhodne prijave na info@kon-pas.org ali na 040-153-500

V jeseni22 pa prihajajo redni letni programi – Pozitivna drža, Skupinska plesno-gibalna psihoterapija in spet delavnice Mapiranja osebnosti in pa seveda individualne terapije ostajajo opcija, kot do sedaj…

Dogodki

Plesno-gibalna psihoterapija: psiho-fizičen premik v boljše življenje

Sara Idzig

Sobota 21.5.2022, 11:00-12:3, Avocado center – Stara cesta 21, Logatec

Na praktičnem predavanju izveš, kako ti lahko plesno-gibalna psihoterapija pomaga, da se v življenju premakneš naprej, znova (ali morda prvič v življenju) prepoznaš svoje potrebe in resnične želje ter presežeš čustvene, odnosne ali miselne naveze, ki te ovirajo pri korakih, v zate bolj polno, radostno in lahkotno realnost. Skupaj bomo preizkusili nekatera orodja, ki nas vrnejo v svoje telo in s tem vase, spoznali bomo ključno povezavo med telesom-umom, med našim vedenjem in nezavednimi vzorci ter med našimi čustvenimi stanji in našim gibalnim podpisom.

Prostor bo tudi za vprašanja ter diskusijo o pogostih izzivih odraslih in otrok, ki jih lahko z omenjenim pristopom učinkovito podpremo.

Vabljeni po novo gibalno-psihološko izkustvo ter uvide zase in/ali svoje bližnje – PRIJAVE TUKAJ.

Vse dobro želim in se vidimo 21.5.2022 ob 11:00 🙂

Sara Idzig, mag. plesno-gibalne psihoterapije

OSEBNA RAST, POGUM, telo

Samokritika ali samo kritika?

Sara Idzig

Ta teden me čaka obisk na faxu. Študentka psihologije na Univerzi v Ljubljani je stopila v stik z menoj, z namenom, da me v okviru svoje seminarske naloge vključi v diskusijo o plesno-gibalno terapevtskem pristopu.

To je moja dolgoročna želja – stopiti v stik s šolstvom, predajati znanje iz svoje sedaj (“že”) 4 letne prakse, učiti tiste, ki jih zanima integracija telesa in uma ter si želijo novih znanj za dvig sebe in ljudi s katerimi delajo v sorodnih poklicih…

In vrata so se odprla – s tem pa tudi nerazumljiv strah in velika mera ostre samokritike ter dvomov o tem ali imam sploh kaj za povedat, pokazat, delit? Sem sploh dovolj dobra? Sem sploh kdo ali nihče?

Potiho sem hvaležna, da se je obisk na faxu zamaknil za 1 teden, hkrati pa me vedno bolj ‘žrejo’ občutki v telesu, ki so (če sem čisto iskrena) z menoj že dober mesec ali več, pa sem jih ‘pridno’ odrivala na stran in se pač uspešno zamotila z drugimi stvarmi. Vse do včeraj, ko sem sama sebi rekla ‘dovolj!’ ter se soočila s tem, kar me muči.

Pozno zvečer se odpravim v prostor, kjer izvajam terapije in intuitivno izberem eno glasbo – nekaj z bobni in zvoki narave. Zazvenijo prve melodije in jaz obstanem v krču totalnega strahu. Tako kot majhni otroci, ki hitro preklopijo televizijsko grozljivko, jaz tečem proti telefonu, da bi čim hitreje preklopila na bolj vedro glasbo, ki mi vzbuja prijetnejše občutke.

Ko brskam za novo glasbo, šele ozavestim, da spet bežim od tega, kar je v telesu in se malo ‘prisilim’ nazaj k prvi melodiji. Zavestno diham in pričnem z nežnim ozaveščanjem in ogrevanjem telesa, ki me vodi v proces…

Bolj kot si dovolim bivati z občutki v telesu, bolj popušča krč strahu, kar me iz drobnih gibov na mestu, pelje v korake po prostoru. Zalotim se, da mi noge sploh ne sledijo in da pogled sploh nima fokusa.

Poskusim drugače, a z veliko mero nežnosti in radovednosti. Igram se z medenico ter počasi priklapljam tisti del, za katerega iz poznavanja svojega gibalnega podpisa vem, da me lahko pripelje v sam center moje esence, kjer vedno znova najdem samo-za-upanje.

Majhni gibi prehajajo v velike in še večje, vse do gromozanskega pretiravanja. Pomislim, ali me skozi majhno okno kdo lahko opazuje in se sočasno nasmejim sama sebi, saj je to precej podobno strahovom v povezavi z obiskom na faxu.

Bom izgledala dovolj profesionalno? Bom delovala dovolj strokovno? Dovolj učeno? Dovolj praktično? Kaj, če spet povem kaj narobe, kot pred leti, ko sem bila še študent? Kaj, če se mi bo prelomila beseda? Kaj če…Vrtim se v krogu lastnih misli, moje telo pa z mano spirali po spiralasti preprogi, vedno bolj notri in notri in notri, ko se končno ustavim v centru preproge.

Vrti se mi. Posledično moj um malo utihne…mmmm. Končno zadiham, s hrbtom obrnjena proti oknu + močno zasidrana v center spirale.

Spomnim se na izkušnjo telesnega raziskovanja, ki sem jo pred leti doživela v okviru svojega študija in ta (še danes zelo živ) spomin, ki ga čutim v fizičnem telesu, me pomiri.

‘Samo bodi ti. Avtentična. Izrazi se iz svojega centra…‘ je sporočilo, ki ga prejmem.

In v naslednjem hipu se moje telo aktivira. Iz centra z eno in nato še drugo nogo raziskuje do kam lahko seže ne da bi izgubil balans središčne točke. Segam ven in se vračam in spet ven in se vrnem. Sled, ki jo moja stopala puščajo za seboj spominja na sončne žarke.

‘Sij sebe! To je vse, kar je tvoja naloga v tem Življenju. Avtentično sij sebe. Ni ti treba več kot si. Ljudje te najdejo in povabijo zaradi tvoje unikatne esence, ne zaradi vtisa, ki ga delaš na njih…‘ dobim še eno sporočilo.

Kar naenkrat seganje na ven ni več zanimivo – nekako obstajam v več plasteh, tudi, če sem le statično v svojem centru. Malo postojim, mirno diham in nato iz tukaj naredim korak naprej. In še enega in..spet hodim po prostoru. Drugače kot prej. Jasnost, stabilnost in povezanost s seboj čutim ter nič več strahu. Vmes me še malo zanese, a telesna modrost me vrača nazaj vase, v moj center.

Stopam in na steni opazim kvadrat (ostal je od terapij preteklega tedna) in zamika me, da trakove na steni prelepim v drugo formo. Mislim si: ‘Čas je, da stopim iz tega okvirja…’. Odlepim en trak in še enega…in glej no glej…iz okvirja, nastane POT! STRUGA! PROSTOR ZA EXPANZIJO!

‘Ha! Čas je za korak naprej. A ne katerikoli, samo tist in tiste korake, ki so resnično iz mojega centra – skladni s tem, kar zares sem,’ si rečem.

Odlepljene trakove formiram v 3-krako zvezdo z močnim središčem. Spominja na križišče – ena pot je lahko naprej, ena levo, ena desno. Kaj bom izbrala?

Stopim malenkost stran od stene, da si ogledam mojo ‘umetnino’. Namesto križišča sedaj vidim vetrnico in moje telo se požene v obrate – povežem dih, fokus, gibanje, hitrost in stabilnost. Z vsakim ‘spinom’ ustvarjam več energije in jo hkrati shranjujem v svoj center. Namesto, da me pri obratih klasično odnaša v višave, tokrat spuščam v tla, prizemljujem in se sočasno premikam naprej.

‘To je to! Dinamična stabilnost!’

Tako veliko spominov se prebudi na to temo…med drugim tudi spomin na webinar, kjer sem gostovala dober mesec nazaj, pa linka do danes sploh nisem nikjer objavila, saj me je bilo strah, da spet ‘nisem dovolj učena, sem preveč sproščena in premalo strokovna’. Pa spomin na številne ure dela za kreacijo spletnega tečaja Pozitivna drža, ki ga tudi še nisem zares dala v svet, ker čakam…kaj? Da bo popoln?

No, danes je dovolj čakanja, dovolj samokritike in dovolj prevelikih pričakovanj do sebe. S tabo delim oboje – WEBINAR + POZITIVNO DRŽO – ter dajem namero, da te doseže tisto, kar v danem trenutku najbolj potrebuješ za vrnitev v tvoj center 😉

  1. WEBINAR: Kako prepoznati svoje avtentične želje ter jim slediti?

2. POZITIVNA DRŽA – psihološka in fizična aktivacija tvojega centra telesa oz sidra tvoje esence 😉

Poglej, kaj te čaka v spletnem tečaju – KLIKNI TUKAJ!

Ni popolnosti, hkrati pa nismo vedno le pogumni in v premikanju naprej. Včasih namensko ignoriramo svoja čustva, velikokrat nismo po merilih drugih ali pa zaradi ustrezanja svetu zapustimo svoj center. Pa kaj potem – važno je, da vse to ozaveščamo in se nazaj vase vračamo, ko smo pripravljeni zapustiti stare okvirje. In močno verjamem, da je ta vrnitev vedno v skladu z našim notranjim kompasom.

Ne obupaj nad sabo. Odpusti si korake nazaj in tiste, ki jih delaš v enem in istem krogu. Jaz si odpuščam in s tabo tale blog delim ravno zato, da vidiš, da nisi edini/edina…

Mmmm…tako se lažje diha, kajne?

Sara

Uncategorized

Tvoja smer leta 2022

Sara Idzig

Letos namenoma nisem pošiljala voščila v smislu ‘želim ti to in to in to…’, saj so najbolj močne želje tiste, ki izhajajo iz vsakega izmed nas. Lahko si drug drugemu zaželimo mnogo stvari, a če oseba, ki ji vse lepo želimo, nima sama te želje za premik in korake v dano smer, nismo naredili veliko…

Seveda je lepo zaželeti, z željo tudi pošljemo blagoslov in ljubezen, a včasih se mi zdi, da bi bolj kot ‘želeti’ bilo na mestu ‘vprašati’ in ‘prisluhniti’ osebi na drugi strani. Ugotavljam namreč, da smo izredno dobri v podajanju želja drugim, sami zase pa nimamo prostora sanjati.

Pogosto se zgodi, da na vprašanje: ‘KAJ SI PA TI ŽELIŠ?’ ljudje nimajo odgovora. Včasih je to zato, ker njihove želje nikoli v življenju niso imele mesta in so jih pač utišali, včasih zato, ker jih je družba prepričala, da so želje prazno sanjarjenje, ki se itak nikoli ne bo uresničilo, pogosto pa zato, ker jih to še nihče ni zares vprašal!

In to je žalostno…brez želja, velikih sanj in ja, tudi sanjarjenja…ne živimo. Sanje našemu življenju dajejo smer, zagon in celo smisel, ki presega okoliščine.

Naše najbolj globoke želje so za naše življenje KLJUČNE! Našim možganom dajo destinacijo. Pomagajo nam, da držimo fokus, tudi, ko je težko. To je naša oaza, kjer je vse mogoče in kjer vedno znova najdemo energijo, da se poberemo in ‘guramo’ naprej.

Zakaj? Ker naše najbolj globoke in avtentične želje poganja naš resnični jaz – ta pa je večji od realnosti in miselnih trdnjav, v katerih smo si izbrali živeti. Biti v stiku s svojimi avtentičnimi željami = biti v stiku s svojo esenco (z brezmejno energijo, v kateri je mogoče vse in s katero je vse, kar kreiramo, v naše najvišje dobro).

PRAKTIČNA VAJA – TVOJA SMER 2022

Eno vajo, ki te pripelje v stik s tvojimi željami, sem s teboj že delila v postu ‘Notranja priča’. Danes pa s tabo delim še eno, malo bolj miselno tehniko, da lahko izbereš tisto, ki ti je bližja.

Povabim te, da si vzameš zase en večer v tem tednu, daš stran vse ‘distrakcije’, 5 minut (nastavi timer) stresaš svoje celo telo in nato obstaneš popolnoma prisoten s seboj v tišini. Če ti um uhaja, poišči svoj dih ali položi svoje dlani na srce. Čuti utrip in samo obstajaj.

Nato se v tem stanju vprašaj – KAJ SI ZASE ŽELIM? O ČEM ŽE LETA IN LETA POTIHO SANJAM?

Prepoznaj ali um skuša blokirati tvoje želje, že takoj išče izgovore, celo verjame, da nimaš želja? Vse to vrzi proč. Fizično položi dlani na glavo, ‘potegni’ misli ven in jih ‘vrži’ stran. Naredi prostor za svoje želje, DOVOLI SI SANJATI!

…in zapiši vse, kar ti pade na pamet. Tudi najbolj neumne, otročje, absurdne, nemogoče, drobne, brezmejne in iluzorne želje. VSE! Ni pravil, ni omejitev, ni prav ali narobe, ni mogoče ali nemogoče…preseži to! SANJAJ 🙂

Nato pa preberi seznam še enkrat in v telesu začuti, ob kateri želji se tvoje telo najbolj odzove (ti postane vroče, se oglasi želodec, tvoji kotički gredo v nasmeh, zazreš se v daljavo, napetost v telesu popusti ali se malenkost zakrčiš…)?

Izberi eno željo iz seznama. Ko jo imaš, je tvoje naslednje vprašanje:

KAJ JE ENA STVAR, KI JO LAHKO V 2022 NAREDIM, DA SE PREMAKNEM KORAK BLIŽJE TEJ ŽELJI?

To je tvoja smer 2022!

  • Zapiši ta korak na ogromen list papirja +
  • Spodaj dopiši ‘plan’ (do kdaj, kdaj, kako boš to izvedel, kakšen bo merilnik napredka – naj bo konkretno) +
  • Okrasi/ pobarvaj/ naredi vizualno privlačno/ zanimivo – poveži sebe z napisanim, okrasi s svojo energijo +
  • Nalepi na vidno mesto v svojem bivalnem prostoru +
  • Vsak dan ozavesti in skušaj dati v prakso.

Realnost postanejo le tiste želje, ki jih zapišemo na papir in jim dodamo ‘rok trajanja’ 😉

Na tvoje sanje! Iz papirja v tvojo realnost…

Sara

P.S. Da še bolj raziščeva in zasidrava tvojo smer leta 2022, sem v januarsko delavnico MAPIRANJA OSEBNOSTI vključila še BONUS: TVOJA SMER LETA 2022 – PRAKTIČNI NAPOTKI – v telesu bomo prepoznali morebitne blokade in dobili jasnost, kaj ‘fizično’ storiti, da se premaknemo v svojo smer. Več o delavnici TUKAJ >>>

telo

Notranja priča, malo drugačno voščilo in DARILO :)

Sara Idzig

Letos sem se odločila, da pošljem malo drugačno voščilo – tako, ki ne govori le skozi besede, ampak daje prostor predvsem telesnim sporočilom.

Z misijo nate sem se potopila v svoje telo ter dala namero, da se skozi moje telo izrazijo sporočila, občutki, misli, simboli, ki so ključni zate. Tako tudi deluje plesno-gibalna psihoterapija. Moje telo v samem procesu postane ogledalo tvoje notranjosti, kar ti omogoča, da hitreje najdeš in zaživiš sebe.

V nadaljevanju te čaka POSEBNO PLESNO-GIBALNO VOŠČILO + DARILO 🙂

Da lahko voščilo ‘prebereš’, te moram najprej seznaniti s pojmom ‘NOTRANJA PRIČA‘.

Ljudje smo tako sofisticirana bitja, da smo zmožni ne le živeti v prvi osebi, ampak sočasno nase gledati iz 3. osebe, se ‘dvigniti’ nad realnost in jo pogledati iz drugega zornega kota. In ta sposobnost ne velja le za samo-opazovanje našega zunanjega življenja, ampak tudi našega notranjega sveta – občutkov, čustev, misli, subtilnih odzivov in sporočil naše notranjosti (našega nezavednega, kolektivnega in tudi transcendentnega), ki govorijo vsako sekundo našega življenja.

Opazovanje sebe, iz naše notranjosti navzven, se imenuje ‘inner witnessing’ (stanje notranjega opazovalca oz. notranja priča). Vse, kar vidim zunaj sebe, doživljam skozi sebe, skozi svoje telo – in seveda to vsi počnemo. A zelo malo je takih, ki se vsega tega doživljanja ob stiku z zunanjim svetom zavedamo, smo nanj pozorni, mu damo veljavo in ga celo upoštevamo pri svojih življenjskih odločitvah.

Pa tako zelo pomembno je to, da smo sami sebi NOTRANJA PRIČA! Naše življenje se s tem dvigne na popolnoma nov nivo! Nazaj v stik s sabo, s svojo izvorno esenco in močjo ter nazaj k lahkotnosti, igrivosti in srčnosti, se premaknemo.

Zato, te danes peljem v prvi korak ‘notranje priče’. Da tole metodo samo-opazovanja usvojimo, potrebujemo malo prakse, a vseeno te spodbujam, da si daš priložnost 😉

Spodaj te čaka POSNETEK. Preden si ga zavrtiš prosim SLEDI spodnjim NAVODILOM…

KAKO ‘PREBEREM’ VOŠČILO?

Predpriprava…

  • Potrebuješ list papirja, pisalo in posnetek (*če gledaš na telefonu, nujno postavi telefon tako, da imaš proste roke in da lahko stojiš).
  • Umakni se v prostor, kjer te nihče ne bo motil (vsaj 15min) in si naredi prijeten ambient.
  • Zadihaj, malce stresi telo in se postavi v stabilen stoječ položaj in daj roke narazen, tako kot, da držiš eno veliko kroglo oziroma si predstavljaš, da držiš prostor vsem sporočilom, ki se bodo zate izrazili skozi video-posnetek.

‘Branje’ voščila – notranja priča…

  • Ko se ti zdi, da si pripravljen, priklopi VIDEO in ob gledanju NUJNO UPOŠTEVAJ NAJPOMEMBNEŠI KORAK: Pozabi, da sem jaz Sara, da je moje telo tako in tvoje drugačno…to nima nobene veze. Skušaj ohraniti fokus na sebi: KAJ VIDIŠ / ČUTIŠ / DOŽIVLJAŠ V SEBI, ko gledaš gibanje na posnetku? KAKŠNA ZGODBA se dogaja v tebi: Kaj vidiš v oblikah, ki jih telo riše v prostor? Kaj čutiš? Kje v telesu čutiš? Se česa spominjaš? Ti gre kaj na živce ali pa ti pogreje srce?
  • Ob koncu posnetka TAKOJ zapiši, kaj se je dogajalo v tebi – kaj si čutil, doživljal, kakšno zgodbo si videl v gibanju? Lahko tudi rišeš – karkoli pride iz tebe, daj na papir. Prav in narobe ne obstajata!

Zaključna samo-refleksija in darilo…

  • Preberi zapisano/ poglej narisano in se vprašaj – KAKO SE TO POVEZUJE Z MOJIM ŽIVLJENJEM? KAJ JE MOJ NASLEDNJI KORAK? To ni miselna vaja – še vedno si namreč v svoji ‘notranji priči’, ki je predvsem čutno-intuitivne narave.
  • ❗ Najkasneje do 30.1.2022 mi na info@kon-pas.org napiši svojo izkušnjo/sporočilo IN SODELUJ V ŽREBANJU ZA SPODNJE DARILO❗

🎁🎁 PODARJAM 🎁🎁

1x GIBALNO-PSHOLOŠKA ANALIZA (kaj govori tvoje telo/gibanje o tvojem življenju)

+ KONKRETNE SMERNICE ZA TVOJE ŽIVLJENJE (kako lahko izboljšam kvaliteto svojega življenje iz znotraj navzven)

*Nagrada se lahko podari tudi drugi osebi ali prenese na otroka (v tem primeru naredim analizo za otroka in podam smernice staršem).

PLESNO-GIBALNO VOŠČILO ZATE…naj te poboža tam, kjer najbolj potrebuješ 🥰

*Če video ne deluje – klikni TUKAJ!

Pošiljam ljubezen❤️ in sončne žarke ☀

Sara

POGUM, SPREMEMBE

VEN IZ OBIČAJNEGA…

Sara Idzig

Pridno delam IZZIV V NARAVI, ki sem ga oblikovala TUDI ZATE (Kakšen izziv? *Prenesi svoj izvod na dnu tega bloga ↓). Jaz sicer ne grem ravno po vrsti, ampak svobodno izberem tisto ‘smernico’ dneva, ki mi pade v oči…vso svobodo imaš seveda tudi ti! Make it work for you 😉

Tokrat sem izbrala SMERNICO 2. DNEVA, ki pravi, naj namesto mojega OBIČAJNEGA KROGA, OBRNEM SMER.

Morda se to sliši kot ena brezvezna ‘naloga’, ampak VSE naloge v tem izzivu imajo še kako SMISEL…ODPIRAJO UVIDE O TVOJEM OBIČAJNEM DELOVANJU TER TI OMOGOČAJO NOVO TELESNO IZKUSTVO, KI JE PREDPOGOJ ZA VSAKO ŽIVLJENJSKO SPREMEMBO.

Kaj s tem mislim? Zapisujem svojo izkušnjo…

Štartam od doma in ko pridem do prvega križišča, ugotovim, da ‘avtomatsko’ hodim v mojo običajno smer (!). Zavem se in obrnem v DRUGO SMER ter si mislim, le kaj si bodo mislili sosedje: “Moram res tukaj mimo še enkrat?”.

Utišam um in spremenim smer. Res smešno, ampak moje telo je kar malo nemirno in na vsakem naslednjem križiču, kjer bi še lahko zavila na ‘staro’ pot, moram res zavestno usmerjat sama sebe.

Ko se možni izhodi na ‘staro pot’ prenehajo, se vklopi um: “A pa ti veš, da tega velikega kroga po gozdu še nikoli nisi hodila v to smer? Kaj če zgrešiš tiste slabo označene dele poti? Kaj, če se zgubiš? Premalo časa imaš, da danes tako eksperimentiraš! Kaj, če bi raje izbrala krajšo pot – to si že hodila tudi v nasprotno smer in je varnejša? Sedaj se še lahko premisliš… Pa še trak si pozabila in preveč piha…kaj če raje obrneš…in podobno”.

Kljub mislim nadaljujem in samo radovedno opazujem vse, kar se dogaja v mojem umu in telesu. Vse skupaj je prav zanimivo – kljub temu, da VEM, kako zelo močna je lahko ta preprosta vaja, me odzivi mojega uma in telesa vseeno presenetijo.

Nadaljujem in ščasoma se moj um umiri.

Končno bolj sproščena, ugotavljam, da iz te smeri vidim popolnoma drugače. Opazim druge detajle pokrajine, ki sem jih v moji običajno smeri spregledala. Zavem se, da je ta del poti navadno na koncu mojega običajnega kroga, jaz pa sem takrat že malo utrujena ali pa že z mislimi doma. Nič čudnega, da se mi torej kakšni odseki poti zdijo, kot da so tam na novo.

Zavijem v gozd in spet začutim malo strahu in dvoma: “Ali bom znala? Bom zmogla? Se bom zgubila?” Ko to pišem mi je prav smešno, ker namreč to pot res hodim pogosto – SAMO SMER SEM SPREMENILA!!

A ni zanimivo, kako smo na nekaj ‘navajeni’, najmanjše spremembe od ‘običajnega’ pa so lahko tako ‘negotove’, celo ‘strašljive’…

Prebijem se čez prvi del gozdne steze na makedamsko cesto in veš kaj čutim v telesu? PONOSNA SEM NASE. Kdo bi si mislil, sama sebe presenetim, saj res ni nič takega, ampak očitno zame je 😊

Zadovoljno stopam po poti in ne glede na to, da sem si rekla, da bom od tu naprej šla po makedamski cesti, me ta prvi gozdni ‘uspeh’ tako opogumi, da moje telo kar poskoči dol iz poti na drugi gozdni odsek, ki ga sicer poznam iz druge smeri, ampak tukaj se zdi čisto drugačen. Če se je prej vklopil strah, se sedaj v moji glavi plete nekaj takega: “Poskusi! Če ne najdeš poti, se boš pa obrnila, vrnila na to točko in nato nadaljevala po makedamu”.

In grem. Potopim se v svoje telo in sledim smeri za katero nekako v telesu čutim, da je prava. Pot je zaradi listja namreč čisto zabrisana, ampak me ne skrbi. Uživam v vzponu – v drugo smer se zdi mnogo manj strmo! (spet novo opažanje) – in sončnih žarkih, ki prosevajo skozi krošnje. Nekajkrat se tudi ustavim ob drevesih – se jih dotaknem in izmenjam energijo. Iz te smeri, se mi nekatera drevesa zdijo sploh mogočna ali pa samo jaz (zaradi svojega ‘uspeha’) vidim drugače.

Prispem do vrha hriba in suvereno uberem smer po slemenu ter se po nekaj korakih sunkovito ustavim. Skočim v glavo: “o-o-o-tole pa ne bo prav, kam pa sedaj?” Zagrabi me strah, moj pogled bega v vse smeri, skušam se spomniti, kako že izgleda pot v ‘običajno smer’…

Nekaj zašumi v gozdu ter privabi moj pogled…

SRNICA je ♥

V mislih jo pozdravim in s pogledom spremljam smer v katero skaklja. Seveda se moje telo s pogledom malo premakne in, ko znova pogledam pod noge, jo najdem…

TO JE POT, KI SEM JO ISKALA ♥

Ha! Spet sem nazaj in potiho se zahvalim za ta Smerokaz Narave.

Občutek v telesu? Še več energije kot prej. Ponos pa zamenja HVALEŽNOST in neke vrste POVEZANOST…z naravo zagotovo, a tudi s seboj.

Smeji se mi. Vsak korak, ki ga naprej stopim je nekako bolj poln! Bolj prisoten. V meni pa mir…ZAUPAM. STOPAM NAPREJ. Brez zapletov do konca, vse do makedama, asfalta in hiš – vse do ‘znanega’, ‘običajnega’ in zato ‘varnega’.

Asfalt me pričaka prej kot ponavadi, saj so pot do vikend-hišk očitno na novo asfaltirali. Moje misli so že drugje. Razmišljam, kako bom najhitreje pri trgovini, ker sem obljubila, da po poti nazaj kupim še pivo. V mojem telesu je naglica, začnem gledati na uro, če bom pravočasno, predvsem pa se moja centrirana hoja sprememni v ‘dirkanje’, pri čemer spodnji del telesa spet puščam za seboj. Zakaj spet? Pač to je moj gibalni podpis, moj vzorec, ki sem ga že precej ozavestila, raziskala in predrugačila, a včasih se pač še vedno vrnem vanj…seveda so razlogi, a to je že druga zgodba…

No, da zaključim: dobila sem pivo, pravočasno prispela domov, do konca skuhala obljubljeno kosilo za povabljene ter po prijetnem druženju in ostalih ‘obveznostih’ malo zadihala na kavču…

3x ugibaj, kam je odplaval moj um?

V FIZIČNO/TELESNO IZKUŠNJO JUTRANJEGA SPREHODA TER S TEM POVEZANE UVIDE, KI JIH LAHKO, ZARADI TELESNEGA IZKUSTVA, LAŽJE PRENESEM V SVOJE ŽIVLJENJE 😊

Moje telo je spet dobilo novo izkušnjo, moj um pa je posledično ozavestil, da…

  • .
    • Sem v svoji ‘običajni smeri’ pogosto na avtopilotu.
    • Se ob vnašanju sprememb, še vedno oziram na to, kaj bodo rekli drugi.
    • V stanju avtopilota nisem niti približno toliko prisotna v svojem telesu, kot sem bila tale sprehod.
    • Iz avtopilota me spravi sprememba – najsi bo še tako ‘majhna’ ali na videz ‘preprosta’ ali celo ‘butasta’ ali ‘smešna’.
    • Še kako majhen korak v drugo smer od moje ‘običajne’, mi vzbuja občutek ponosa, kar mi da nov elan za še več ‘neobičajnih’ korakov, ki me pripeljejo bližje k sebi.
    • Moje telo čuti smer in sledenje mojemu notranjemu kompasu, mi prinaša občutek vznemirjenja, živosti, hvaležnosti in miru.
    • Nikoli nisem sama.
    • Na nivojih, ki presegajo fizično, sem vedno povezana in vodena.
    • Vedno je pot, tudi če je sprva ne vidim.
    • Ne ponos, ampak hvaležnost in povezanost, mi prinašata notranji mir in občutek varnosti znotraj neznanega.
    • Začetki mi grejo boljše kot konci – za konce nimam časa, me kar odnese v ‘prihodnost’, čeprav sedanjost sploh še ni ‘zaključena’, potem se pa vračam in procesiram ‘za nazaj’…
    • Nova smer ni nujno slaba.
    • Nova smer mi prinaša cel spekter novih izkušenj in dognanj.
    • Sama sebe presenečam.
    • Narava me nikoli ne pusti ravnodušne, me spodbudi in napolni.
    • Ponosna sem nase.

Toliko dognanj ob fizični spremembi SMERI (!) 😊

Kaj, če poskusiš še ti? Res sem radovedna, kakšne uvide ob tej preprosti nalogi prejmeš zase…

Lepota je namreč v tem, da so prejeti body-mind uvidi KLJUČ ZA TVOJE TRENUTNO ŽIVLJENJE. Vsaka nova izkušnja, ki jo daš telesu, spreminja tvoj ‘običajen’ tok misli, to pa odklepa vrata bližje k sebi in k življenju, ki si ga zase želiš.

SPODBUJAM TE, stopi ven iz ‘običajnega’. Samo za moment. Vedno se lahko vrneš nazaj na ‘varen makedam’ (če ti bo še ustrezal, ko izkusiš ŽIVOST, MIR IN SVOBODO 😉)

PRENESI SVOJ IZVOD 10 DNEVNEGA BODY-MIND IZZIVA

!!!! OPOZORILO !!!! Tale post ni namenjen spodbujanju slepega tavanja po gozdovih. Spremembo tvojih sprehodov delaš na svojo lastno odgovornost, zato bodi do sebe iskren in spremeni svojo pot le toliko, kot se čutiš sposobnega v danem trenutku. Predvsem pa ne rabiš v gozd, da dobiš svojo izkušnjo. Jaz sem namreč kljub spremembi, vedno vedela, da sem znam vrniti na izhodišče…no evo, še en uvid:

“Če dobro poznam ‘staro’ pot in vem, da se lahko vrnem, mi je lažje stopati v neznano…”

Pa tebi?

Pošlji mi svojo izkušnjo – z veseljem preberem 🙂

Sara

telo, ZDRAVJE

Ženski premik iz UMA v TELO

Sara Idzig

A se zavedaš, da smo ženske na mesečni ravni ‘prisiljene’ ZDRSNITI IZ UMA V TELO ter res čutiti sebe v telesu?

MENSTRUACIJA je tisti čas, ko ne moremo pozabiti ali ignorirati svojega telesa in telesnih potreb. Je čas, ko ne moremo zbežati iz telesa, tudi, če so travme naše telo popolnoma zamrznile – menstruacija ga odmrzne. Je tisti čas, ko so sporočila telesa glasnejša od našega uma, naša pozornost pa je nehote v maternici – prav tam, kjer prebiva NAŠ RESNIČNI JAZ!

KAKŠEN BLAGOSLOV! Ali pa je morda zate ta zdrs v telo, v čutenje in v krvavenje, bolj PREKLETSTVO kot karkoli lepega?

Ravno na to temo ‘Menstruacija: dar ali prekletsvo?’ sem sama pred leti pisala in na lastnem telesu raziskovala in predelovala, svojo prvo obsežno raziskavo pri predmetu Psihosomatike na študiju Plesno-gibalne psihoterapije v UK.

In do česa misliš, da sem prišla in se mi še danes potrjuje?

MENSTRUACIJA JE ABSOLUTEN DAR!

MODROSTI TELESA NAS SICER DOSEŽEJO VSAK DEL CIKLA, AMPAK NIKOLI TAKO ZELO MOČNO IN JASNO KOT RAVNO V ČASU MENSTRUACIJE!


MENSTRUACIJA JE ČISTA PSIHOSOMATIKA!

MENSTRUACIJA JE NAŠ MESEČNI OPOMNIK, DA OBSTAJA POVEZAVA MED NAŠIM UMOM IN TELESOM TER DA JE TA POVEZAVA KLJUČNA ZA NAŠE FIZIČNO IN DUŠEVNO ZDRAVJE!

Vsako krvavitev…

  • Se lahko OGROMNO NAUČIMO o sebi – KAKO? Samo bodi, čuti, dihaj, počivaj s svojim telesom (ne glede na to, kako težko je to zate) in v umu se bo začelo mnogo stvari sestavljati…Nič ti ni treba! Prav zares NIČ in VSE se sestavi.
  • Lahko SPUSTIMO STARO in začrtamo nov pot – KAKO? Vsakič, ko greš na wc si naglas povej: ‘spuščam to in to, naj se odteče/ izlije/ odlepi vse kar ni v skladu z mjim resničnim jazom…’. Začuti, kako se fizično odlušči in izteče in kako se v tebi naredi prostor. Naslednji korak je, da ko prideš iz wc-ja ta prostor napolniš z besedami: ‘Naj se na prazno mesto naseli radost, hvaležnost, obilje itd.’ + z roko zapiši (gibanje, aktivacija telesa) te afirmacije na papir in si ga prilimaj na steno, da ga vidiš vsak dan! (*Če ne veš, kaj si želiš, potem se vrni na prvo alinejo – še več počivanja v tem času, še več predaje v bivanju in čutenju svojega telesa…)
  • Lahko VSRKAMO VASE MNOGO VEČ informacij in te se zasidrajo globlje v naš um – KAKO? Preprosto tako, da med menstruacijo poslušaš kakšno predavanje, ki te inspirira, poslušaš meditacijo, ki te poboža po srcu, bereš knjigo, ki odpira tvojo zavest itd. In boš videla, kako drugače procesiraš, kako globlje vse, kar poslušaš/prebereš, tudi ponotranjiš in lažje uresničuješ v svojem življenju. Zato pa je tako zelo pomembno, kaj v tem času poslušaš, s kom se družiš, kaj se dogaja v tvojem okolju…vse ponotranjaš. Kot spužva si – podobno kot otrok do 7. leta starosti.
  • Dobimo NOVO PRILOŽNOST za življenje, ki si ga zase želimo – KAKO? Tako, da ozavestimo svojo cikličnost, svoje življenje živimo v valovih, si za vsak cikel zastavimo en jasen cilj zase/poslovno in nato dovolimo, da se cikel zaključi in se lahko rodi nov cilj ali pa starega ponesemo na nov nivo. Dovolimo, da vsakič znova umremo in se rodimo drugače. Pomaga tudi, če si beležimo svoj cikel – jaz si kar na poslovni koledar vsak dan napišem eno besedo, ki opiše moje stanje tistega dne in potem konec meseca izpišem vse besede in iščem vzorce, kaj je v moji moči, da izboljšam, da bom manj utrujena/manj raztreščena itd in seveda napišem tudi, kaj mi je všeč, kdaj v mojem ciklu sem se super odrezala.

KAJ PA ČE MOJA MENSTRUACIJA NI RAVNO NAJLJUBŠI ČAS MOJEGA CIKLA?

To samo pomeni, da tvoja povezava med telesom in umom potrebuje pozornost. Pomeni, da tvoj resnični jaz/tvoj avtentični izraz, v tvojem trenutnem življenju, nima dovolj prostora. Pomeni, da si zablokirala dele sebe, ki si želijo biti slišani/videni/izraženi. Pomeni, da si pozabila nase – morda prezrla svoje telo, potlačila svoja čustva, ravnala v nasprotju s tvojimi vrednotami, požla svoje mnenje ali šla čez svoj limit uslug ‘za druge’. Pomeni, da si več, kot si trenutno upaš živeti. Pomeni, da si živa, da si čuteče bitje, da si človek s svojimi potrebami in vrednostjo, ter nenazadnje pomeni, da ti tvoja maternica pošilja ljubeč alarm, da se ozreš vase in končno zaveš, da si dovolj ter da si zaslužiš samo najboljše za svoje telo, um in duha.

In ravno o tem sem ta teden – ko je mene obiskala mi-querida-menstruacija – razmišljala…

IN SE ODLOČILA, DA NAREDIMO ENO DELAVNICO NA TO TEMO!

‘KAJ MI SPOROČA MOJA MENSTRUACIJA: GIBALNO-TERAPEVTSKI POGOVOR Z LASTNIM TELESOM?’

Ne bomo govorile o anatomiji cikla, v telo gremo! Natančneje, v gibanje, v povezovanje s tem – kdo si ti (tvoj resnični jaz) v tvojem telesu in kaj ti sporoča tvoje telo v posameznem delu cikla?

Ne bom te učila mojih udivov, raje te bom naučila, kako sama prideš do svojih uvidov! Ker za to gre. Da ti sama znaš brati sporočila tvojega cikla. Da opaziš svoje telo, da razumeš, kako je tvoja telesna raven povezana s tvojimi čustvi, prepričanji in mentalnimi stanji.

In še to, to ne bo predavanje o 5 ženskah po Savini, mi gremo v letne čase. A spet, to niso Rdeči šotori, če si slučajno že slišala za njih…peljem te v TVOJE IZKUSTVO, ki bo čisto tvoje in zato najbolj dragoceno in uporabno za tvoje življenje. Gremo namreč prav tja, kjer si doma – v tvoj center resničnega jaza.

KAJ PRAVIŠ? SI ZRAVEN?

*Naslednja delavnica bo potekala FEBRUARJA 2022. Točen termin še sporočim. Oddaj svojo INFORMATIVNO PRIJAVO TUKAJ in bodi med prvimi, ki bodo obveščene o delavnici 🙂

Za dodatne informacije, sem na voljo –> Sara Idzig, 040-153-500 ali info@kon-pas.org