Epidemija, ki ji ni videti konca… Potem pa še kislo vreme, ki že nekaj dni zapored izpira še tisto edino in mnogo prekratko snežno veselje…
Enim je to obdobje super, so že vajeni družbe s samih seboj, uživajo v potapljanju vase in v objemanju tistih sivih misli, ki neizogibno vstopajo v zavest vsakega izmed nas. In ravno te sive misli, marsikomu ne dajo miru…
Sedaj, ko smo se na ven ‘umirili’, šele vidimo, kako viharno je v resnici v naši notranjosti. In dejstvo je, da tokrat (oziroma letos) NE MOREMO ZBEŽATI!
Kako kruto, da moramo še delati od doma, kjer je že tako veliko vsakdanjih in osebnih napetosti? Da se sedaj vse poslovno in osebno vse preveč prepleta. Da svojih težav in sivih misli ne moremo preusmeriti v norost božičnega nakupovanja, v letanje od ene do druge službene / šolske itd. novoletne zabave ali aktivnosti. Da so naši edini prijatelji v tem času naši partnerji in otroci, s katerimi sploh nismo vajeni več preživljati tooooliko časa…
In v tem intenzivnem sobivanju, ki mu ne moremo ubežati, največkrat nastane KONFLIKT! Navadno tak, ki velikokrat sploh nima fizične podlage, ampak je preprosto tam zato, ker se V SVOJO DIVJO NOTRANJOST VSAK POTAPLJA DRUGAČE. Vsak si ‘svoje’ fizične/ duševne/ življenjske težave razlaga drugače in temu primerno tudi ukrepa ali pa sploh ne ukrepa, čeprav vsi okoli njega kričijo, da MORA NEKAJ SPREMENITI! Ampak on/ona ne vidi, ker težave niso njegove/njene…
Slučajno sem naletela na luštno in precej realno TIPOLOGIJO LJUDI, glede na to ‘kako se soočamo s svojo boleznijo / problemi’. Nisem pristaš tipologij, a tale je res zanimiva in morda vredna osebne refleksije. Da koga ne zavajam, to ni uradna psihološka delitev, ampak je delitev, ki je nastala kot plod mnogoletnih izkušnj dela z ljudmi in je stvaritev P. Bouchardon (2000).
Si kdaj razmišljal_a kakšen je tvoj odnos do osebnih težav / bolezni in če (in kako) se razlikuje od pogleda tvojega partnerja / otrok / prijateljev / družbe?
Po Bouchardon obstaja 7 NAČINOV KAKO SE SOOČAMO Z OSEBNIMI TEŽAVAMI/BOLEZNIJO in s tem 7 TIPOV LJUDI: kmet, biolog, romantik, vrtnar, šaman, ekolog in mistik. Povzemam in pod zvezdico dodajam svoje uvide…
KMET: Bolezen/težave opazi šele, ko ga začne/jo ovirati ali je bolečina/težava res huda. Bolezen dojema le kot vir težav. *Veliko jambra sam pri sebi, o svojih težavah nerad spregovori, tlači bolečino dokler ni nevzdržno in ko je že skoraj prepozno končno obišče zdravnika. Ne sprašuje se o vzrokih, želi samo hitro medikamentno rešitev, da gre lahko čimprej nazaj v svoj star življenjski slog.
BIOLOG: Tisto, kar se dogaja, skuša razložiti kot posledico zunanjega vzroka. ‘Kateri virus je kriv?’, ‘Sem pojedel pokvarjeno hrano?’, ‘Nagnjenost k depresiji sem podedovala od mame…’. Poskuša razumeti in odkrivati vzroke, vendar išče le ‘zunaj’. *Navadno so za težave / bolezni krivi drugi, on v to ni vpleten, je le žrtev realnih zunanjih okoliščin (epidemija, slaba genetika, vreme, ločeni starši itd.), a na to gleda objektivno.
ROMANTIK: Svoje težave / bolezen doživlja kot osebno žalitev, neizpodbiten dokaz svoje smole ali nepravičnosti usode, zato se nanjo tudi močno čustveno odzove. Bolezen/ težave so zanj strašno trpljenje v katero na nek način želi biti vpleten, da se lahko upraviči svoj prav ali globoko krivdo. *Tak posameznik išče dramo, da lahko potrdi dvoja prepričanja o svetu in odnosih. Velikokrat obrne situacijo na način, da se drugim zasmili. Je žrtev usode (splet okoliščin, ob napačnem času na napačnem mestu, nanj se lepijo slabi ljudje, privlači težave in bolezni, rojen je pod nesrečno zvezdo), Bog ga kaznuje in verjame, da si to zasluži…
VRTNAR: Njegov odnos do bolezni/težav je praktičen. Ko se pojavijo bolezenski/duševni znaki, opusti kajenje, se oprime diete, se loti športa, začne meditirati, obišče zdravnika /terapevta, preveri krvno sliko / hormone, ukrene karkoli, kar mu daje občutek nadzora nad svojim telesom / umom / boleznijo / težavo. *Navadno zelo na hitro spremeni svoj način življenja, a le do tam, ko se začne bolje počutiti. Potem postopoma opušča pozitivne spremembe in gre nazaj v svoje stare vzorce. Nove spremembe vnaša, ko je to spet potrebno.
ŠAMAN: Verjame, da za njigovo bolezen /osebne težave obstaja nekakšno nadvse učinkovito zdravilo / pristop ali način zdravljenja, ki pa se razlikuje od tistega, ki ga je pripisal zdravnik. Verjame, da obstajajo mogočne sile, s katerimi se lahko poveže in si zagotovi zdravljenje. *Takemu posamezniku tradicionalna medicina navadno ni pri srcu in išče alternativne oblike zdravljenja. Raziskuje energije, božanske sile in vse tisto neotipljivo, kar lahko od zunaj vstopi v njegovo notranjost in ozdravi njegovo telo / odnose / življenje.
EKOLOG: Ko zboli ali ko ima osebne probleme si bo vzel čas za razmislek, kaj ga je privedlo v to situacijo in kaj bolezen /težave razkriva_jo o njegovem načinu življenja. S pomočjo notranjih doživljajev skuša razumeti svojo bolezen/težave, sebe in svoje življenje. *Tak posameznik išče metode samozdravljenja v sebi. Navadno sprejema tradicionalno medicino in jo hkrati dopolnjuje s poglobljenim delom na sebi (sam ali ob pomoči strokovnjaka). Želi odkriti zanj nekoristne in nezavedne osebne mehanizme ter jih predrugačiti v svoj prid. Zaupa, da je delo na sebi ključno za ponovno vzpostavitev ravnovesja na vseh nivojih njegovega življenja.
MISTIK: Čuti, da njegovo zdravstveno / življenjsko neravnovesje odseva njegov osebni delež v kolektivni evoluciji in spreminjanju. Svojo izkušnjo doživlja v okviru celotnega človeškega rodu, tako, da sebe razume kot del narave. *Tak posameznik verjame v kolektivno zavest, zavest Zemlje in Vesolja. Zaupa, da z delom na sebi prispeva v skupno dobro partnerstva, družine, družbe in sveta. Verjame, da smo vsi eno z vsem Stvarstvom in aktivno gradi mrežo enako mislečih.
Hm hm…si se našel_a?
Morda je del tvoje tipologije, da bežiš iz telesa, da za svojo realnost kriviš druge / usodo ali sebe, se kaznuješ ali vse prevzameš nase (še vse tisto, kar sploh ni tvoje). Ne bom te obsojala, vsi imamo za obdelat svojo notranjo divjino. Predvsem pa smo vsi mešanica več tipov in vsi z enakimi možnostmi, da naredimo premik v razumevanju svojih telesni /odnosnih / življenjskih težav…
Moj namen je, da ozaveščamo; kdo smo, kako doživljamo trenutno realnost in kako se z njo (in še z ostalimi problemi zraven) soočamo na osebni ravni. Če bi vsi samo ozavestili kakšne vzorce nosimo s seboj in iz kakšnih prepričanj izvirajo naše rekacije na bolezen in osebne težave….če bi le. Če le ozavestimo smo naredili OGROMEN KORAK, ki vodi v absolutno spremembo na ravni sobivanja z drugim(i) in s seboj.
Ne boj se pogledati v svoj kaos, svoja prepričanja, svoje uporabne in nekoristne vzorce mišljenja, čustvovanja, vedenja…Prav v našem kaosu se skrivajo naši največji darovi. Če le zmoremo ta kaos ozavestiti (bravo!) in tekom življenja (potrpežljivo in v svojem tempu) sprejeti in predelati, preden spet najde stik z zunanjim svetom.
Pošiljam sončne žarke, da presvetlijo zunanjo in notranjo sivino.
Sara
